Skok cene nafte zaradi geopolitičnega zaostrovanja med ZDA in Iranom je v juliju ponovno vzbudil inflacijske skrbi ter posledično povzročil močan porast donosnosti do dospetja državnih obveznic. Objave poslovnih rezultatov borznih družb za drugo četrtletje so znova izpostavile težave umetne inteligence (UI), kjer so ogromni kapitalski vložki tehnoloških velikanov načeli potrpljenje vlagateljev glede prihodnje dobičkonosnosti.
Nafta Brent proti 100 dolarjem
Osrednji geopolitični dogodek julija je bilo izrazito zaostrovanje odnosov med ZDA in Iranom, kar se je neposredno odrazilo na surovinah. Cena nafte Brent se je od začetka meseca, ko se je gibala pri približno 73 dolarjih, do 23. julija povzpela vse do 100 dolarjev, kar predstavlja kar +38 % podražitev. Glavno gonilo te rasti so bili strahovi pred nadaljnjimi motnjami v globalni dobavni verigi in vse manjša verjetnost za hitro dosego mirovnega sporazuma v Hormuški ožini med ZDA in Iranom. Po 23. juliju so nakazovanja o ponovnih diplomatskih stikih in možnostih za prekinitev ognja prinesla nekaj olajšanja. Cena nafte se je do konca meseca nekoliko umirila (90 dolarjev), vendar ostaja na povišanih ravneh.
Inflacijska pričakovanja in pritisk na cene obveznic
Ameriška centralna banka (Fed) je na svojem prvem zasedanju pod vodstvom novega predsednika, Kevina Warsha, ohranila referenčne obrestne mere v obstoječem razponu med 3,50 % in 3,75 %. Čeprav je bil status quo pričakovan, so trgi reagirali z opaznim porastom donosnosti do dospetja državnih obveznic. K temu je znatno prispeval tudi skok cen nafte, ki je znova razplamtel strah pred dolgotrajnejšo inflacijo. Višja inflacijska pričakovanja so donosnost 10-letne ameriške državne obveznice potisnila navzgor (s 4,47 % na 4,74 %), kar je povzročilo padec cen obveznic v ZDA in Evropi ter povečalo stroške zadolževanja za celotno gospodarstvo. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je povišala z 2,86 % na 3,21 %.
Preizkus vzdržnosti in dobičkonosnosti UI podjetij
Sezona objav rezultatov za drugo četrtletje (Q2) je postavila pod vprašaj optimistično zgodbo o umetni inteligenci. Alphabet je sicer zabeležil izjemno medletno rast prihodkov (+82 %) v oddelku oblačnih storitev (Google Cloud), k čemur sta prispevala povpraševanje po UI infrastrukturi in orodju Gemini. Cena delnice je kljub dobrim številkam zanihala navzdol (- 6,9 %), saj so vlagatelje prestrašile napovedi o enormnih kapitalskih izdatkih (+100 % glede na prejšnje leto oziroma 44,9 milijarde dolarjev) za izgradnjo naslednje generacije podatkovnih centrov. Microsoft je po drugi strani dosegel boljšo reakcijo trga. Z močno rastjo prihodkov od oblačnih storitev Azure je presegel pričakovanja analitikov, kar je po objavi dvignilo ceno delnice za +15,5 %.
Posebej izrazit preobrat pa smo videli pri proizvajalcih strojne opreme in pomnilniških kapacitet (Micron, Western Digital, SanDisk). Po siloviti rasti v prvem polletju, ki jo je poganjalo pomanjkanje spominskih čipov za UI modele, so te delnice od svojih junijskih vrhov do konca julija utrpele močan popravek, saj so vlagatelji unovčevali dobičke in pod vprašaj postavljali trajnost trenutnega cikla naročil. Posledično zaradi vsega omenjenega je bil julija najbolj donosen energetski sektor (+11,6 %), medtem ko jo je najslabše odnesel tehnološki sektor (-4,3 %).
Pogled naprej
Za stabilizacijo trga v prihodnjih mesecih bo ključno hitro reševanje napetosti v Hormuški ožini. Umiritev geopolitike bi znižala ceno nafte, kar bi sprostilo inflacijske pritiske ter omogočilo centralnim bankam bolj sproščeno denarno politiko. Po drugi strani pa trg vstopa v fazo večje selektivnosti glede umetne inteligence. Vlagatelji ne nagrajujejo več zgolj napovedi o masovnih vložkih, temveč zahtevajo jasne dokaze o donosnosti teh investicij. Izjemno pomembno je razumeti, da UI zgodba ne zadeva več le ozkega kroga tehnoloških gigantov, temveč se je globoko prepletla s celotnim gospodarstvom. Podjetja znotraj tradicionalnih panog – kot je Caterpillar, ki dobavlja težko mehanizacijo za gradnjo podatkovnih centrov, ali Rolls-Royce, ki zagotavlja industrijske generatorje za njihovo neprekinjeno napajanje – so postala sestavni del te verige. Če se prevelika pričakovanja glede dobičkonosnosti UI ne bodo uresničila, posledice ne bodo vidne le v tehnološkem sektorju, temveč bodo prizadele tudi druge sektorje.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
