Oktober je na svetovne kapitalske trge prinesel povečano volatilnost in izrazito spremembo razpoloženja vlagateljev. V ospredju so bili predvsem pomisleki glede donosnosti obsežnih naložb v umetno inteligenco, ponovno zvišanje cen energentov ter politična in fiskalna negotovost v Evropi. Medtem ko so tehnološke delnice izgubljale vrednost, so se bolje odrezali defenzivni sektorji in kakovostne državne obveznice.
Nafta in obvezniški trgi
Na surovinskih trgih je ponovno izstopala nafta, saj se je cena nafte Brent oktobra zvišala za +13,6 % in se ob zaostrovanju geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu približala 118 dolarjem. Negotovost glede oskrbe z energenti je okrepila inflacijska tveganja in ponovno odprla vprašanje prihodnjega gibanja obrestnih mer. Kljub temu so se državne obveznice razvitih držav večinoma dobro odrezale, saj so vlagatelji ob povečani negotovosti na delniških trgih iskali varnejše naložbe. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je znižala s 5,29 % na 4,93 %, nemške 10-letne državne obveznice pa s 3,58 % na 3,32 %. Pomembna izjema so bile francoske državne obveznice, ki so ostale pod pritiskom zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja, naraščajoče zadolženosti in politične negotovosti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Razmik med zahtevanima donosnostima desetletnih francoskih in nemških obveznic se je povečal na 165 bazičnih točk.
Prevrednotenje tehnoloških delnic
Na delniških trgih je oktober zaznamoval predvsem padec tehnoloških delnic. Ameriške delnice (S&P 500) so rahlo pridobile na vrednosti (+0,8 % v EUR), tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq pa se je pocenil za -3,7 %. Še izrazitejši so bili padci proizvajalcev polprevodnikov, saj je indeks Philadelphia Semiconductor (SOX) izgubil -13,9 % vrednosti. Umetna inteligenca sicer ostaja osrednja naložbena tema, vendar se pozornost vlagateljev vse bolj preusmerja od njenega potenciala k vprašanju ekonomske upravičenosti visokih investicij. Skrbi povzroča predvsem naraščajoča odvisnost podjetij od dolžniškega in zunanjega financiranja infrastrukture za umetno inteligenco, namesto financiranja iz lastnih denarnih tokov. Povečano tveganje je bilo opazno tudi na obvezniških trgih, kjer je zahtevana donosnost nezavarovanih obveznic družbe CoreWeave presegla 15 %, kar kaže na vse večjo previdnost vlagateljev glede zadolženosti in sposobnosti ustvarjanja prihodnjih denarnih tokov. Ob padcu tehnoloških delnic je prišlo do izrazite sektorske rotacije. Vlagatelji so sredstva preusmerjali v podjetja s stabilnejšimi poslovnimi modeli in bolj predvidljivimi denarnimi tokovi. Med najuspešnejšimi sektorji sta bili energetika (+15,9 %) in potrošne dobrine (+13,5 %), najmanj donosni pa je bil sektor kominkacijskih storitev (-13,7 %).
Evropski delniški trgi so bili odpornejši od ameriških, saj je indeks STOXX Europe 600 oktobra pridobil +2,0 %. K pozitivnemu rezultatu so prispevali predvsem defenzivni sektorji, medtem ko so bile tehnološke in finančne delnice pod pritiskom. Evropski finančni sektor je izgubil približno -4,3 % vrednosti, pri čemer so na razpoloženje negativno vplivale zlasti skrbi glede francoskih javnih financ. Višji stroški zadolževanja države in politična negotovost so namreč povečali zaskrbljenost glede izpostavljenosti bank francoskim državnim obveznicam ter morebitnih posledic za širši evropski finančni sistem.
Pogled naprej
Oktobrsko dogajanje nakazuje pomemben premik v razmišljanju vlagateljev, ki vse bolj kritično presojajo visoka vrednotenja tehnoloških podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Po daljšem obdobju skoraj neomajnega zaupanja v njen potencial so v ospredje stopila vprašanja o vzdržnosti obsežnih investicij, načinih njihovega financiranja in predvsem pričakovani donosnosti vloženega kapitala. Posledična korekcija tehnoloških delnic bi lahko pomenila začetek obdobja bolj selektivnega vrednotenja podjetij, v katerem zgolj obljube o prihodnji rasti ne bodo več zadostovale. V prihodnjih mesecih zato lahko pričakujemo povečano volatilnost na delniških trgih.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
